Načrtujete spremembe objekta ali njegovega dela? Morda želite podstrešje preurediti v stanovanje, v hiši odpreti kozmetični salon ali poslovni prostor spremeniti v stanovanje?
V nekaterih primerih gre za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
V članku vam predstavljamo, kako ugotoviti, ali vaš načrt pomeni spremembo namembnosti in katero dokumentacijo boste potrebovali.
01
Kdaj NE GRE za spremembo namembnosti
V primeru, da objekt ali del objekta po spremembi ostane v istem podrazredu CC-SI, ne gre za spremembo namembnosti.
V tem primeru gradbeno dovoljenje ni potrebno, če vaša prenova sodi v kategorijo vzdrževanje objekta ali v kategorijo manjša rekonstrukcija. Prav tako zaenkrat (do 15. 10. 2013) ni potrebna prijava gradnje. Je pa potrebno izpolniti pogoje, ki veljajo za ti kategoriji.
a) Primer iz uradnega pojasnila ministrstva (2018)
Če v enostanovanjski hiši iz praznega podstrešja naredite sobe (ne dodatnega stanovanja), hiša tudi po spremembi ostane enostanovanjska. Pri takšni spremembi torej ne gre za spremembo namembnosti.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Odgovori na vprašanja UE III (2018)
b) Primer iz sodne prakse – UPRS Sodba I U 786/2018-10 (2019)
V enostanovanjski hiši mansarde kot prostora ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo. Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostori stavbe nimajo narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa se ne more govoriti o spremembi namembnosti objekta ali dela objekta. Enostanovanjska stavba je objekt, ki ima le en del in zato tudi namembnost.
Vir: Upravno sodišče Republike Slovenije, UPRS Sodba I U 786/2018-10
c) Primer iz tehnične smernice TSG-V-006:2022
Pri razvrščanju prostorov se razlikuje med samostojno in nesamostojno rabo. Če se prostor uporablja v sklopu glavnega objekta, se njegova klasifikacija določi enako kot pri glavnem objektu. Kot primer je navedena savna v enostanovanjski stavbi: če se ne uporablja samostojno, se klasificira enako kot glavni objekt, torej kot 11100 – Enostanovanjske stavbe.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Tehnična smernica TSG-V-006:2022 – Razvrščanje objektov
d) Primer iz Stanovanjskega zakona
Stanovanjski zakon izrecno določa, da pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja ne gre za spremembo namembnosti stanovanja in ne za spremembo rabe stanovanja. Določba velja za večstanovanjske stavbe in določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja.
Vir: Stanovanjski zakon (SZ-1), 14. člen, PISRS – Stanovanjski zakon
e) Primer: ureditev dodatnega stanovanja v tri- ali večstanovanjski stavbi
Če v tri- ali večstanovanjski stavbi uredite dodatno stanovanje, stavba po spremembi še vedno spada v isti podrazred 11220 – Tri- in večstanovanjske stavbe. Ker GZ-1 določa, da se za spremembo namembnosti ne šteje sprememba namena v okviru istega podrazreda CC-SI, v takem primeru ne gre za spremembo namembnosti.
Vir: Gradbeni zakon (GZ-1), 3. člen, 36. točka, PISRS – GZ-1
02
Kaj potrebujete, kadar GRE za spremembo namembnosti
Gradbeno dovoljenje: je potrebno za spremembo namembnosti zahtevnega, manj zahtevnega in nezahtevnega objekta.
Uporabno dovoljenje: je potrebno pri spremembi namembnosti zahtevnega in manj zahtevnega objekta; za nezahtevni objekt se ne izdaja.
Prijava začetka gradnje: ni potrebna
Mnenja in soglasja: preverite, ali so zaradi načrtovane spremembe potrebna mnenja pristojnih mnenjedajalcev oziroma druga soglasja.
Skladnost s prostorskim izvedbenim aktom: v občinskem prostorskem aktu preverite, ali je nova namembnost na tem območju dopustna
Soglasje etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah: preverite, ali je glede na načrtovano spremembo potrebno soglasje etažnih lastnikov.
Če se zaradi spremembe namembnosti objekt uvrsti v višjo vrsto zahtevnosti, se taka sprememba po Gradbenem zakonu šteje za rekonstrukcijo.
Kaj lahko zgradite na parceli?
Za vas lahko preverimo pogoje gradnje, določene v občinskih prostorskih aktih, in posebne omejitve, ki veljajo za območje.
Gradbeni pregled · 30 €